Noè èarovnic (Halloween) se je v zadnjih nekaj letih kot praznik uveljavla tudi v Sloveniji. Tradicija sega 2000 let nazaj in izhaja iz podroèij sedanje Irske, Velike Britanije in severne Francije, ozemlja, na katerem so prebivali Kelti. V 18. stoletju so jo iz Irske na ameriška tla prinesli priseljenci. Ime se navezuje na Hallow Evening (na Irskem "E'en") torej predveèer Kršèanskega praznika Vseh Svetih. Keltom je 1.november pomenil konec starega in zaèetek novega leta, oznanjal je prihod dolge in mrzle zime. Praznik se je imenoval Samhain in je bil najpomembnejši praznik v letu. Na ta dan naj bi se duhovi mrtvih bili sposobni pomešati med žive. Lord Samhain je bil »gospodar teme«, ki je pomagal dušam umrlim med letom, v podzemlje. Ogenj ki so ga med praznovanjem kurili, naj bi odganjal duhove, vile, èarovnice in demone, ki naj bi bili sestavni del sprevoda. Da bi se skrili pred duhovi, so se prebivalci oblekli v kostume iz kož in na glavah nosili maske živali. V prvem stoletju so k temu praznovanju moèno prispevali Rimski obièaji, predvsem praznovanje Feralia (Rimski praznik iz konca oktobra, dan mrtvih) in Pomona (praznik rimske boginje sadja in dreves). Kasneje so na spremembe praznika vplivali Druidi. Druidi so bili kasta sestavljena iz duhovnikov, znanstvenikov, poetov in uèenjakov in so nastopali v vlogi duhovnih vodij in prenašalcev znanja. Kristjani so se trudili dati poganskim praznikom nov pomen zato so v njih uvajali spremembe. Shamhain je bil oznaèen za zlo, ljudje, ki so se držali starega naèina praznovanja pa oznaèeni za èarovnice in bili preganjani. Kljub temu se je praznovanje Halloween (Noè èarovnic) na predveèer Vseh Svetih obdržalo do danes. .


Poglejte še:

1 - Pretoèite na svoj raèunalnik skice - predloge
2 - Legenda o skopušnemu Jaku