Po nekaj dneh se bo vsebina v kupu zelo segrela in splahnela. Takrat na to segreto maso lahko dodamo ťe nekaj materiala. Drugaèe pa, èe je le mogoèe, naredimo ves kompostni kup naenkrat in ne dodajajmo materiala po malem.
Kompost po potrebi tudi premeèemo. Ăe smo kompostirali tudi rastline okuĹžene z boleznimi potem je priporoèljivo, da 7 do 10 dni po sestavi kupa, ko je v njem temperatura najviĹĄja, le tega èimhitreje premeèemo, da se izgubi èimmanj toplote.
Dve pogosti napaki pri kompostiranju sta gnitje, zaradi preobilice vode v kupu in pa plesnenje zaradi njenega pomanjkanja.
Kompostni kup bi praviloma moral biti zrel po 6 mesecih pa tja do 1 leta. Zrelost ugotavljamo z vrtno kreťo. V zrelem kompostu bodo po 2 do 3 dneh vzklila vsa semena, èe pa kompost ťe ni zrel bo kaljivost slaba. Poleg testa z vrtno kreťo ugotovimo zrelost komposta tudi po tem, ko opazimo, da so kompost zapustili skoraj vsi deŞevniki in ko se kuhinjskih in drugih odpadkov na oko ne more veè prepoznati.
Avtor: J. BorĹĄnik-Korat
Potrebni material in orodje:
Material:
- voda
- kompostni material
- pesek
- zemlja
- suhe vejice, ĹĄibje, slama, suha trava
- koprivova gnojnica