|
Kompostiramo lahko vse kar je bilo nekdaj živo in kar lahko strohni in razpade. Kompost začnemo graditi tako, da na kompostišče prinesemo ves že predhodno zbran material. Tega dobro premešamo, če kompostiramo veje jih zrežemo, suh material kot je listje, slama,... pa namočimo.
|
 |
|
Nato skopljemo temelj globine 10 cm in zrahljamo dno z vilami.
|
 |
|
Temelj do višine tal napolnimo s starim kompostom ali rodovitno prstjo, ...
|
 |
|
... ki ju pomešamo z grobim peskom
|
 |
|
Na to podlago naložimo vejice, snope šibja, ipd. Tako naložen material bo opravljal nalogo drenaže in oskrboval dno kupa z zrakom.
|
 |
|
Nato nalagamo material v plasteh do 20 cm, vmes pa damo tanko plast prsti ali starega komposta in kamene moke.
|
 |
|
To nalaganje ponavljamo do optimalne višine kupa.
|
 |
|
Ko smo material zložili do vrha, ga prekrijemo s tanko plastjo prsti , ...
|
 |
|
... nanjo pa naložimo slamo, suho travo, ipd.
|
 |
|
Preden smo kompostni kup pokrili smo ga zalili z koprivovo gnojnico, ki deluje kot nekakšen bio aktivator. Začetno energijo mikroorganizmom daje tudi melasa ali pa v vodi raztopljen kvas z medom.
|
 |
|
Da preprečimo izgubo toplote je najbolje kompostni kup prekriti s kakšno staro preprogo ali podobnim materialom, ki prepušča zrak. Poskrbimo tudi za zaščito pred dežjem.
|
 |
Po nekaj dneh se bo vsebina v kupu zelo segrela in splahnela. Takrat na to segreto maso lahko dodamo še nekaj materiala. Drugače pa, če je le mogoče, naredimo ves kompostni kup naenkrat in ne dodajajmo materiala po malem.
Kompost po potrebi tudi premečemo. Če smo kompostirali tudi rastline okužene z boleznimi potem je priporočljivo, da 7 do 10 dni po sestavi kupa, ko je v njem temperatura najvišja, le tega čimhitreje premečemo, da se izgubi čimmanj toplote.
|
 |
|
Dve pogosti napaki pri kompostiranju sta gnitje, zaradi preobilice vode v kupu in pa plesnenje zaradi njenega pomanjkanja.
|
 |
|
Kompostni kup bi praviloma moral biti zrel po 6 mesecih pa tja do 1 leta. Zrelost ugotavljamo z vrtno krešo. V zrelem kompostu bodo po 2 do 3 dneh vzklila vsa semena, če pa kompost še ni zrel bo kaljivost slaba. Poleg testa z vrtno krešo ugotovimo zrelost komposta tudi po tem, ko opazimo, da so kompost zapustili skoraj vsi deževniki in ko se kuhinjskih in drugih odpadkov na oko ne more več prepoznati.
|
 |
|
Avtor: J. Boršnik-Korat
|
 |
|
Potrebni material in orodje:
|
 |
Material:
- voda
- kompostni material
- pesek
- zemlja
- suhe vejice, šibje, slama, suha trava
- koprivova gnojnica
|
 |
Orodje:
- lopata
- vile
- zalivalka
- vedro
|
 |
Začnemo tako, da na svoji parceli poiščemo prostor, ki najbolje ustreza idealu. Priporočljivo je, da je teren rahlo nagnjen (2 do 4%), polsenčen oziroma zaščiten pred premočnim soncem, dežjem in vetrom. Podlaga oziroma tla morajo biti propustna, da voda ne zastaja. Za lego komposta je najboljša smer sever-jug, kar omogoča segrevanje komposta z vseh strani. Odvisno od količine ostankov, ki jih imamo na razpolago za kompostiranje, naj bi imeli dovolj prostora za najmanj dva kompostna kupa in neoviran prehod za delo. Obstajajo različne oblike kompostov. Če imamo na razpolago dovolj sestavin za kompostiranje se odločimo za kompostni kup, ki ima v preseku obliko trapeza. Kup je poljubno dolg, ni širši od 1,5 m in ni višji od 1,2 m. Z nagibom 45 do 50 %, da voda najbolje odteka. Kadar imamo manj sestavin, kot v našem primeru, kompostiramo v lesenih ali plastičnih zabojih, katerih prostornina naj ne bi bila manjša od 1 kubičnega metra.