Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno
vplivata na zdravje uporabnikov. Kakovost življenja se zaradi tega občutno
poslabša, bivalno ugodje prav tako. Pojav prekomerne vlage v prostorih
in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vpliva na trajnost gradbenih
elementov in notranje opreme ter veča obratovalne in vzdrževalne stroške
zgradbe. Zaradi vseh teh razlogov pada tudi tržna vrednost zgradbe.
1. Vzroki za prekomerno vlago in razvoj plesni
Vzroke za prekomerno vlago in razvoj plesni težko točno določiti,
ker sta oba pojava povezana z mnogimi dejavniki. V vsakem primeru gre
za kombinacijo nepravilne gradbene zasnove posameznih konstrukcijskih
elementov ali celotne stavbe, nepravilnega prezračevanja in ogrevanja
ter tudi neustreznega režima uporabe prostora. Posledice prekomerne
navlažitve elementov zgradbe se izražajo v povečanju toplotne prevodnosti
snovi, v razvoju in nastanku plesni, koroziji in mehanskih poškodbah
(mehanske poškodbe nastanejo v primeru zmrzovanja izločene vlage). Vzroki
za nastajanje vlaga v prostoru so:
· zaradi uporabe prostora
in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje,
umivanje, kuhanje,
pranje, sušenje perila, sobne rastline,
izhlapevanje s vodnih
površin zaradi akvarija itd;) ter
nezadostnega
prezračevanja,
· zaradi gradbeno fizikalnih
nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb
in konstrukcijskih
napak posameznih sklopov zgradbe
(poškodovane instalacije, poškodovana fasada, zamakanje strehe),
· vlaga v materialih pri
novogradnji se ni izsušila do normalne meje,
ker smo se vselili
prehitro v stavbo oziroma se stavba ni zadostno
ogrevala in prezračevala.
Vlaga v obodnih zidovih povzroča naslednje negativne pojave:
· zmanjšuje trdnostne lastnosti
zidu, varnost same zgradbe se
zmanjšuje,
· vlažni zidovi zmrzujejo,
opeka prične razpadati,
· vlaga v zidovih raztaplja
soli, povzroča luščenje ometa, laka, tapet
· povzroča izločanje soli
na površini,
· v vlažnem ometu povzroči
razvoj plesni,
· povzroča poškodbe na notranji
opremi,
· povečanje toplotne prevodnosti
toplotno izolacijskih materialov in s
tem zmanjšanje toplotne
izolativnosti gradbenih elementov (učinek
toplotne izolacija v vlažnih zidovih se precej zmanjša).
2. Površinska kondenzacija vodne pare
Da vodna para kondenzira morata biti izpolnjena dva pogoja:
· vir vodne pare oziroma
vlage,
· površina, na kateri pride
do kondezacije.
Če je temperatura na površini gradbene konstrukcije nižja od rosišča
temperature notranjega zraka, pride na njej do kondenzacije. Prenizka
temperatura površine je lahko posledica nezadostnega ogrevanja in posledično
lokalno povečanega toplotnega toka skozi njo. V tem primeru lahko govorimo
o problemu toplotnega mostu v prostoru, ki je lahko geometrijski ali
materialni. Da gre v tem primeru za toplotne mostove, dokazuje nastala
plesen na lokalnih mestih toplotnih mostov.
Tipičen primer kombiniranega toplotnega mostu (materialnega in kombiniranega)
je toplotno neizoliran stik zunanje stene in stropne plošče proti neogrevanem
podstrešju. Površinska kondenzacija vodne pare v hladnejšem času povzroči
v stiku zunanje stene in plošče razvoj plesni.
Drugi tipični primer kombiniranega toplotnega mostu je stik zunanje
neizolirane stene in talne plošče slabo ogrevanega pomožnega prostora.
Do površinske kondenzacije in razvoja plesni pride zaradi konvekcije
vodne pare iz sosednjega bistveno toplejšega prostora z visoko vsebnostjo
vlage v zraku.
Če se ozremo malo po starejših zgradbah, lahko marsikje vidimo na
fasadnem ometu obris neizolirane roletne omarice, kjer je prišlo do
povečanega toplotnega toka skozi omarico. V omarici je prišlo do kondenzacije
vodne pare in posledica tega je, da se na notranjih površinah pojavi
oziroma razraste plesen.
Marsikdo je zmotnega mišljenja, da pri zidavi zunanjega ovoja z bloki
iz plinobetona (siporexa) ne more priti do nastanka plesni in površinske
kondenzacije. V primeru, da smo uporabili napačno vezivo, ki ima bistveno
večjo toplotno prevodnost, se lahko na stikih med bloki zaradi neustrezne
mikroklime v prostoru pojavi materialni toplotni most. Če je v prostoru
povečana vlažnost, so ti stiki potencialne mesta za nastop površinske
kondenzacije vodne pare in razvoj plesni.
Potencialna mesta toplotnih mostov so križanja konstrukcijskih sklopov:
· stena – streha (napušč,
vogal napušča),
· streha (sleme, dimnik, zračnik),
· stena – okno (špaleta, omarica
za rolo, niša za radiator),
· stena – medetažna konstrukcija
(ležišče plošče, balkon),
· stena (cevne napeljave,
cokel, temelj).
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da moramo posebno pozornost posvetiti
oblikovanju detajlov, da preprečimo v čim večji meri nastanek toplotnih
mostov. Poglejmo še, kakšne so še ostale posledice toplotnih mostov.
Ker se na toplotnem mostu toplotni tok poveča, se povečajo tudi skupne
toplotne izgube skozi celoten ovoj stavbe. Povečane toplotne izgube
na toplotnih mostovih so vzrok za višje ogrevalne potrebe stavbe oziroma
njenih prostorov. Toplotni mostovi so vzrok za višje ogrevalne stroške,
zmanjšuje pa se tudi ekonomičnost toplotne zaščite objekta. Zgraditi
hiši brez toplotnih mostov je nemogoče. Pri načrtovanju in dimenzioniranje
ogrevalnega sistema je potrebno to upoštevati, da ne bomo kasneje presenečeni
zaradi relativno velike porabe toplotne energije.
3. Nastanek plesni
V človekovem bivalnem okolju je hranljivih snovi za plesni na pretek
(ometi, disperzijske barve, les, tekstil tapate, prah itd). Plesni v
glavnem pridobivajo iz snovi, ki vsebujejo organsko vezan ogljik (glukoza,
maltoza, saharoza), čeprav nekatere vrste plesni lahko predelajo tudi
celulozo. Temperaturno območje za plesni je med 0 do 40 °C in pri pH
– vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da plesni najbolj ustreza kislo
okolje. Plesni uspevajo tako v svetlem in temnem okolju, razvojna doba
znaša od dveh do šest mesecev.
Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost
v prostoru. Iz strokovne literature je znan podatek, da že relativna
vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Določen vrsti plesni
lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo na nastop ugodnih
razmer za ponoven razvoj.
Razvoj plesni zmanjšamo lahko z zmanjšanjem prekomerne relativne vlažnosti
v prostoru in tudi z odpravo vzrokov navlaževanja konstrukcijskih sklopov.
Vsi drugi posegi za odstranjevanje plesni nimajo dolgoročnega učinka.
Če plesni odstranimo samo površinsko, to ni dovolj. Na prizadetem mestu
je potrebno omet odstraniti v celoti, lesene dele pa zamenjati.
4. Prezračevanje prostorov
Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer v prostoru je potrebno prostore
ogrevati in prezračevati. Spodnjo meja ugodja je pri približno pri 30
% relativne vlažnosti. Pri temperaturi zraka 20°C je območje ugodja
med 45 in 60 % relativne vlažnosti. Prostore je potrebno prezračevati
iz zdravstveno – higienskih razlogov. Spodnja meja izmenjave zraka
znaša 0,7 izmenjave na uro. Ustrezno mikroklimo zagotovimo z zadostnim
in pravilnim prezračevanjem. S takšnim načinom prezračevanja preprečimo,
da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in
s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare
in nastanka plesni.
Vodna para prehaja skozi gradbene konstrukcije z difuzijo. Količina
vodne pare, ki se odvaja iz prostora z difuzijo znaša pri običajnih
gradbenih materialih le 2 %. Ostala količina vodne pare (98 %) odpade
na kontrolirano in nekontrolirano prezračevanje skozi okna ter na
prehajanje vodne pare skozi netesna mesta v ovoju zgradbe.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni možno zgolj z ustrezno sestavo
gradbenih konstrukcij uravnavati vlažnost zraka v prostoru ter tako
nadomestiti naravno prezračevanje. Vsekakor pa mora biti sestava konstrukcijskega
sklopa takšna, da v zimskem času omogoča neovirano difuzijo vodne pare
in tudi kondenzacijo, ki naj bo predpisanih dovoljenih mejah.
Za starejše objekte je značilno slabo tesnjenje stavbnega pohištva.
Ogrevanje prostorov je bilo lokalno (pečmi, kamini), zato je bilo potrebno
prostore pred kurjenjem dobro prezračiti. Čeprav so bile starejše zgradbe
neprimerno izolirane, je prezračevanje v veliki meri zmanjšalo nevarnost
površinske kondenzacije , ker smo notranji zrak, ki ima veliko vsebnost
vodne pare, nadomestili z zunanjim, hladnejšim in bolj suhim zrakom.
Prehod na centralni sistem ogrevanja in tudi zamenjava starih oken
z sodobnimi, ki so manj prepustne za zrak, je precej bivalne navade.
Prostore je zato potrebno dodatno prezračevati, hkrati pa ne smemo zniževati
temperature v prostoru, kar bi to lahko privedlo do znižanje površinskih
temperatur obodnih elementov ter nastanek površinske kondenzacije in
plesni. Ogrevanje izvajamo po principu prekinjenega kurjenja, to je
z občasnim znižanjem temperature. Zaradi soodvisnosti temperature in
relativne vlažnosti zraka, temperaturna razlika naj ne preseže 4 °C
oziroma 4 K. Ker so vse sodobne energijsko učinkovite zgradbe zrakotesne,
terjajo temu ustrezen način in režim prezračevanja prostorov. Potrebno
stopnjo izmenjave zraka lahko dosežemo s prisilnim prezračevanjem z
izmenjavo toplote ali pa s kontroliranim naravnim prezračevanjem.
4.1. Naravno prezračevanje
Naravno prezračujemo vsaj tri do štiri krat dnevno in to takrat, ko
je vlaga, zaradi različnih aktivnosti v prostorih narasla.Trajanje prezračevanja
naj bo 5 do 15 minut pri povsem odprtih oknih. Sam način prezračevanja
se spreminja v odvisnosti od letnega časa. V poletnem času ponavadi
v prostorih ne pride do težav s prekomernim navlaževanjem, saj sta temperatura
in relativna vlažnost notranjega zraka približno enaka vrednostim zunanjega
zraka. Obodni elementi imajo dovolj visoko temperaturo, tako da ni nevarnosti
površinske kondenzacije vodne pare. Na morebitnih kritičnih mestih se
razvoj plesni ustavi ali plesen povsem izgine. V zimskem času je absolutna
vlažnost zraka nizka, zato ima zrak po vstopu v ogrevani prosto in segretju
na dnevno temperaturo precejšno rezervo v količini vlage, ki jo lahko
sprejme. Z rednim prezračevanjem tako preprečujemo prekomerno navlaževanje
in nastanek površinske kondenzacije. Ob istočasnem pravilne in zadostnem
ogrevanju ustavimo tudi morebiten razvoj plesni, ki se je začel v jeseni
oziroma prehodnem obdobju. Za razvoj plesni so prehodna obdobja najbolj
kritična, zato je pomembno, da kljub višjim zunanjim temperaturam ne
zmanjšamo ogrevanja prostorov. V prehodnem obdobju se pojavijo manjše
temperaturne razlike med notranjim in zunanjim okoljem kot v zimskem
času. Nihanja notranjih temperatur prostorov so večja zaradi nestalnega
ogrevanja, kar privede do tega, da se močno spreminja relativna vlažnost
notranjega zraka. Tako se v takšnih primerih zrak precej hitro segreje,
medtem ko potrebujejo masivni gradbeni elementi za to mnogo več časa.
Ogreti zrak se na njih ohlaja, kar lahko privede do površinske kondenzacije
in nastanka plesni. Prezračevanje mora biti zato v prehodnih obdobjih
izdatnejše kot pozimi. To velja tudi za mile zime, kjer so razmere
enake kot v prehodnih obdobjih. Prezračevanje je najbolj učinkovito
v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši.
5. Zaključek
Površinska kondenzacija in razvoj plesni sta zelo moteča pojava. Odpravimo
jih tako, da odstranimo vzroke za njun pojav. To pomeni, da moramo s
pravilnim ogrevanjem in prezračevanjem ustvariti ustrezno mikroklimo
v prostoru. Zadostno ogrevanje in prezračevanje pa ni dovolj, če se
vzroki za navlaževanje zaradi kondenzacije vodne pare v neustrezni
gradbeno fizikalni sestavi gradbene konstrukcije oziroma sklopa. V takšnih
primerih je potrebno gradbene konstrukcije oziroma kritična mesta toplotnih
mostov sanirati v skladu s pravili gradbene fizike.
Bojan Grobovšek
Viri:
DIN 4108
Brunner: Warmebruckenkatalog
Hauser,Stiegel: Ansschlusdetails von Niedrigenergiehausern
|
