Nakup novih oken ali obnova obstoječih oken ni mala investicija. Preden
se lotimo vprašanja, kakšne so prednosti in slabosti PVC in lesenih
oken, poglejmo nekaj osnovnih karakteristik, ki jih morajo imeti sodobna
energijsko varčna okna.
1. Toplotna prehodnost
Eden od glavnih vzrokov za hiter razvoj oken v zadnjih letih, je
poleg estetskih, varnostnih, tehnoloških in drugih zmanjševanje toplotnih
izgub.
Iz energijske bilance zgradbe izhaja, da so okna prav tista, skozi
katera pri dobro izoliranem zunanjem ovoju in strehi uhaja največ
toplote.
Po določilih Uredbe vlade RS - Ur.l.RS št.8 z dne 12.3.1996, o
določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe vode
in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke rabe,
znaša zahtevana toplotna prehodnost okna (za okvir in steklo) Ust£
1,6 W/m2K. Toplotno prehodnost stekla pa mora biti manjša
od 1,4 W/m2K.
Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabe energije v stavbah,
ki velja od avgusta 2002 predpisuje, da toplotna prehodnost oken v
odvisnosti od materiala okvirjev ne sme biti večja od 1,6 W/m2K
pri oknih z lesenim profilom, profilom iz umetne mase in profilom
iz kombinacije materialov, katerih osnova je profil iz lesa ali iz
umetne mase, oziroma 1,8 W/m2K pri oknih s kovinskimi ali
betonskimi okvirji. V ogrevanih prostorih stavbe je dovoljeno uporabljati
zasteklitev, toplotne prehodnosti Ust£ 1,4 W/m2K
s faktorjem prehoda celotnega sončnega sevanja najmanj 0,55. Če se
za izpolnitev zahtev predpisov o zvočni zaščiti stavb vgradi zasteklitev
s povišano zvočno zaščito, mora biti njena toplotna prehodnost Ust£
1,8 W/m2K.
Skupna toplotna prehodnost okna je določena glede na povprečje
toplotnih prehodnosti okvira in zasteklitev glede na deleže njihovih
površin ob upoštevanju toplotnih izgub na stikih.
2. Zasteklitev
Tehnologija pri izdelavi oken je naredila velik korak naprej. Danes
je na trgu za spremenljivo ceno dostopna dvojna zasteklitev, pri kateri
so toplotne izgube kar 2,7 krat manjše kot pri običajni "termopan"
zasteklitvi. Tak primer je dvojna zasteklitev z eno plastjo
nizko emisijskega nanosa in plinskim (argonskim) polnjenjem
v medstekelnem prostoru.
2.1. Nizkoemisijski nanos
Sevalni toplotni tok predstavlja kar 2/3 celotnih toplotnih izgub,
zato je šel tehnološki razvoj predvsem v smeri zmanjšanja sevalnih
toplotnih izgub z uporabo nizko emisijskih (low - e) nanosov. Toplota
pa prehaja skozi zasteklitev razen s sevanjem še tudi s kondukcijo
in konvekcijo.
Nizkoemisijski nanos na steklu omogoča neoviran prehod kratkovalovnega
sončnega sevanja v prostor, ne prepušča pa dolgovalovnega toplotnega
sončnega sevanja predmetov segretih na sobno temperaturo. Nanos predstavlja
tanki nevidni kovinski oksid, ki zmanjša emisivnost površine do vrednosti
0,04.
2.2. Žlahtni plini
Uporaba žlahtnih plinov (najpogosteje se uporablja argon)
kot polnil je smiselna le v primerih nizko emisijskih nanosov, ker
z uporabo žlahtnega plina zmanjšamo konvekcijske in kondukcijske toplotne
izgube.
V primeru dvojne zasteklitve brez low - e nanosa, uporaba žlahtnega
plina ekonomsko ni upravičena, ker velike sevalne toplotne izgube
izničijo zmanjšanje konvekcijskih in kondukcijskih izgub.
Če bi pri zasteklitvi s Ust = 1,1 W/m2K namesto
argona uporabili zrak, bi se U - vrednost povečala na 1,4 W/m2K.
Takšno toplotno prehodnost zasteklitve lahko pričakujemo po izgubi
žlahtnega plina iz medstekelnega prostora. Izkušnje pa kažejo, da
žlahtni plin ostaja v zasteklitvi približno 10 let.
Tehnološko je možno izdelati tudi zasteklitve s U - vrednostjo
pod 0,5 W/m2K (na primer vakuumska zasteklitev) vendar
je cena zelo velika.
2.3. Zasteklitveni distančnik
Zasteklitveni aluminijasti distančnik med šipama, povzroča
velik toplotni most, ki nastane zaradi večje toplotne prevodnosti
aluminija v primerjavi z zrakom ali plinskim polnjenjem (argonom)
v preostalem delu zasteklitve.
Ker je okenski okvir na mestu stika med zasteklitvijo in okvirom
zožen, lahko prihaja do toplotnega mostu in površinske kondenzacije
na notranji površini šipe. Tako tudi veliko število komor pri PVC
profilu na tem mestu ne pride do prave veljave.
Zaradi teh težav, imajo najsodobnejša okna namesto aluminijastega
distančnika vgrajen distančnik iz toplotno izolacijskega materiala
(na primer trdega silikona ali votlega polikarbonata). Vgrajujejo
se tudi distančniki, pri katerih je toplotni most prekinjen z vložkom
iz umetne snovi. Toplotna prevodnost takšnih distančnikov je manjša
od 0,6 W/mK.
3. Okviri
3.1 Les ali PVC
Odgovoriti na vprašanje o prednostih in slabostih lesenih oken
in oken iz PVC ni enostavno. Toplotni upor okvira narašča z
njegovo debelino. Med energijsko varčne štejemo okvirje z debelino
70 mm in več. Toplotna prehodnost okvirja iz lesa se giblje
med 1,5 do 1,8 W/m2K. Za izdelavo se pretežno uporablja
les iglavcev. Razvoj PVC profilov iz katerih se izdelujejo okvirji
za okna, je šel od dvokomornega in trikomornega do pet - šestkomornih
profilov, ki so tudi že dostopni na našem trgu.
Slabši PCV profili imajo U - vrednost od 2 do 2,4 W/m2K.
Trikomorni profil ima U- vrednost okoli 1,6 W/m2K, medtem
ko petkomorni profili dosegajo U - vrednosti približno 1,2 W/m2K.
Sodobni PVC okviri so že odpornejši na UV sevanje ter tudi dimenzijsko
stabilni.
Tako ima na primer okno s plinskim polnjenjem povprečnih
dimenzij iz petkomernega profila PVC in zasteklitvijo
(U = 1,1 W/m2K) skupno toplotno prehodnost približno
1,3 W/m2K.
Standardno enojno leseno okno prav tako z plinskim polnjenjem in
zasteklitvijo (U = 1,1 W/m2K) pa ima skupno toplotno
prehodnost približno 1,4 W/m2K.
Les je naravni material in kot tak ima prednost pred PVC, ki je
ekološko manj primeren. Ker se okna iz PCV relativno novejši
izdelek, zato tudi standardi, predvsem tisti, ki naj bi
opredeljevali trajnost še niso v celoti dorečeni. Če pa se zaradi
cene odločimo za PVC okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca.
Prav tako je konstrukcija lesenih oken drugačna od PVC oken. Ta
so narejena iz profilov, ki imajo različno število komor in
ojačitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovost teh profilov
lahko različna.
Če se omejimo samo na okvir, lesene okvirje izdelujemo v
Sloveniji. Izdelava lesenega okvira je lahko temeljita, saj
lahko pri izdelavi oken začnemo že pri drevesu oziroma lesu kot surovini.
Okna iz PVC se pri nas izdelujejo iz uvoženih profilov, zato na kvaliteto
materiala ne moremo vplivati. Izdelava oken iz PVC je relativno enostavna
(razrez, varjenje, sestava), zato je cenejša kot izdelava lesenih
oken.
Toplotna prehodnost okna je v glavnem odvisna od vrste stekla,
saj stekla predstavljajo glavni del površine. Tako približno velja,
da je toplotna prehodnost lesenih oken ekvivalentna tri komornem sistemu
pri PVC oknih.
Pri dobro izdelanem oknu je prepustnost zraka na pripirah lesenega
okna boljša kot pri PVC oknu.
Če smo zagovorniki naravnih materialov, se lahko odločimo za vgradnjo
lesenega okna, ki ga na zunanji strani varuje profil iz Aluminija.
Takšno okno združuje prednosti lesenega okna - toplino lesa, dobro
toplotno izolativnost, dimenzijsko stabilnost, visoka obstojnost,
zaščita lesa pred UV žarki, pojavom zmrzali in vročino.
Zrak med lesenim in aluminijastim profilom omogoča tudi dobro prezračevanje
in s tem ugodno mikro klimo v prostoru.
Toplotna prehodnost oken (okvir + zasteklitev) – U (W/m2K)
OKVIR |
|
ZASTEKLITEV |
material |
Tip krila |
|
enojna |
dvojna |
trojna |
dvojna +low-e + argon |
Dvojna +low-2 +zmes plinov |
les |
|
U |
5,5 - 5,9 |
2,9 -3,4 |
2,0 - 2,5 |
1,1 - 1,3 |
0,9 |
škatlasto |
|
|
2,2 |
1,6 |
|
|
vezano |
|
|
2,3 |
1,7 |
|
|
standardno -
enojno |
|
4,6 |
2,4 -2,9 |
1,9 |
1,4 -1,7 |
1,0 -1,4 |
PVC |
vezano -
enokomorno |
|
|
2,5 |
1,9 |
|
|
vezano večkomorno |
|
|
2,6 |
2,0 |
|
|
standardno -
večkomorno |
2,4 -2,6 |
|
2,8 - 3,1 |
|
|
|
standardno-
večkomorno |
1,2 -1,8 |
|
1,7 - 2,5 |
2,0 |
1,3 -1,8 |
1,1 - 1,3 |
kovina |
vezano |
|
|
3,7 |
|
|
|
vezano- prekinjen
toplotni most |
|
|
2,9 |
2,3 |
|
|
standardno |
6,0 -10 |
|
3,7 -4,0 |
|
|
|
4. Življenjska doba oken
Primerjava življenjske dobe oken iz lesa in PVC ni enostavna,
ker je življenjska doba pojem, ki ga je zelo težko določiti. Proizvajalec
oken mora opredeliti, kako dolga je življenjska doba okna. Življenjska
doba ne pomeni, da izdelek v tem obdobju popolnoma propade,
temveč pomeni obdobje, v katerem na izdelku naj ne bi prišlo do večjih
sprememb. Zaradi tega je zelo pomembno vzdrževanje, zlasti pri lesenih
oknih, zato imajo okna iz PVC pri vzdrževanju določeno prednost. Trajnost
oken iz PVC je prvenstveno odvisna od kakovosti profila, saj so prvi
profili, ki so prišli na trg, bili nagnjeni k spreminjanju barve.
Tako nekateri kakovostni proizvajalci dajejo do 10 let garancije,
da profili ne bodo spremenili barve. V glavnem pa je pri vseh proizvajalcih
oken iz PVC zelo težko dobiti garancijo glede obstojnosti
barve. Ponavadi kupce odpravijo z razlago, da imajo okna
"dolgo" življenjsko dobo, kar pa je lahko zelo relativen podatek.
Pri morebitnem nakupu PVC oken upoštevajmo sledeče:
· zelo je pomembna kakovost varjenih
spojev. Če to ni zagotovljeno,
lahko zrak, ki pride v komoro z armaturo,
prične kondenzirati. Če
živimo na primer ob morju (v "slanem okolju"),
ta pojav lahko povzroči
propadanje armature,
· pri vgradnji oken iz PVC na višjih legah, je
UV sevanje močnejše, zato
lahko pride do poškodb okvira, če nimamo
vgrajenih kvalitetnih PVC
profilov.
5. Zaključek
Vgradnja energijsko učinkovitih oken, terja spremembe v načinu
uporabe bivalnih prostorov, kljub izboljšanem toplotnemu ugodju. Pri
takšnih oknih je potrebno prostore intenzivnejše prezračevati kot
prej, da kritična relativna vlažnost notranjega zraka ne preseže kritične
meje. Vzrok za intenzivnejše prezračevanje je v tem, ker je pri takšnih
oknih stopnja nekontrolirane izmenjave zraka skozi netesne pripire
in rege mnogo manjša. Naravno prezračevanje mora biti pravilno, to
je kratkotrajno zračenje s povsem odprtimi okni in ob zaprtih termostatskih
ventilih. Najprimernejše pa je kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo
toplote.
Pri vgradnji oken je pomembna tudi natančna izdelava in zatesnitev
stikov med okenskim profilom in zidom oziroma špaleto. V primeru napačne
ali slabe izvedbe lahko pride do povečanega prehoda toplote in se
kot posledica pojavi povečano odlaganje prahu. Obstaja tudi možnost,
da pride do razvoja plesni zaradi površinske kondenzacije. Možnost
napak in teh pojavov je izrazitejša pri obnovitvenih oknih.
Pomembna je tudi zvočna izolativnost okna, zato moramo pri nakupu
biti pozorni tudi na to lastnost oken.
Viri:
· Katalogi domačih in tujih
proizvajalcev stavbnega pohištva
· Projekt
FEMOPET Slovenija, 1998 - 1999